LILIAN, PUSTOLOVKA
Lilian je avanturistka, športnica z jekleno miselnostjo, izzivalka z željo po izzivih! Lilian pa je tudi ena prvih sodelavk projekta CROSSCALL. Zato je povsem naravno, da ga znamka podpira pri njegovih najbolj divjih projektih. Po velikem triatlonu in kolesarski turneji po Franciji si je Lilian zadal izziv prečkanja Atlantika ... z veslanjem!

"Na Everest se je povzpelo več plezalcev kot veslačev, ki so preveslali Atlantik."

VELIK IZZIV NA 7M ČOLNU!
Lilian in Guilhem sta potrebovala 47 dni, 15 ur in 5 minut ter več kot milijon udarcev z veslom, da sta preplula skoraj 5.000 km Atlantskega oceana. Poleg fizične in psihološke zmogljivosti je bil cilj te dirke Race for Pure Ocean podpreti raziskovanje oceanov in ozaveščati javnost o pomenu varovanja morskega okolja.
NEVIHTNO PREČKANJE
Da bi opravila ta izjemen izziv, sta se Lilian in Guilhem temeljito fizično in psihično pripravila. In potrebovala sta duševno moč! Z začetkom v razburkanem morju z valovi do 8 m in nekaj tehničnimi težavami (izguba signala GPS, okvara avtomatskih pilotov, okvara vodnega avtomata) pustolovca nista obupala. Njuni dve zlati pravili - vedno se privezati na čoln in vedno imeti zaprte kabine - sta se v noči D31 le za las izognili tragediji. Guilhem je bil na krovu, ko ga je val odnesel čez krov. Na srečo je bil privezan na čoln in se je lahko v nekaj sekundah vrnil na krov!
INTERVJU Z LILIAN IN GUILHEMOM
Zakaj ta izziv?
Guilhem: Prva stvar, ki me je spodbudila, je bilo potovanje po svetu in to, da sem lahko izmeril velikost planeta tako, da sem z rokami prečkal ocean. Tu je tudi vprašanje izvedbe tako zahtevnega projekta, ki te prisili, da izkoristiš moči, ki so globoko zakopane v tebi. Le ob velikih težavah nam jih uspe izpostaviti.
Lilian: Zame je bil izziv tudi to, da sem vedela, ali sem sposobna tako velik projekt pripeljati do konca. Želja po odkrivanju novega okolja in samote je bila privedena do skrajnosti. Želela sem tudi pokazati svojim hčerkam, svojemu ožjemu krogu, da če imaš projekte, pa naj bodo še tako nori, če vložiš energijo in pravi odnos, jih lahko izpelješ do konca. Lahko je dolga in težka, vendar nas z vztrajnostjo in vzdržljivostjo nič ne more ustaviti.


Vaš najlepši spomin?
Guilhem: Še vedno bi uvrstil cilj kot najboljši in najlepši spomin. Ko stopiš na kopno in te vsi pozdravijo. Bil je tudi trenutek, ko so nas naši bližnji lahko prišli pogledat na ladjo nekaj ur pred ciljem. Poleg tega sta bila dva vrhunca potovanja. Ko smo se prvič srečali s "pravimi" valovi, visokimi 8 metrov, in ko smo lahko plavali sredi Atlantika, daleč od kopnega.
Lilian: Prihod na Martinik, ko smo se ponovno srečali s svojimi najdražjimi. To je bil izjemen trenutek. Ko smo končno zapustili to okolje (čoln), ki je bilo tako majhno in neudobno, je bila to osvoboditev. Sicer pa se med prečkanjem spominjam neke noči, ko smo imeli popolno valovanje z vetrom in polno luno ... Vse se je zdelo tako preprosto. Res je, da lahko plavamo sredi oceana, brez kakršnih koli omejitev ... To je bila radost, ki smo jo skušali čim večkrat ponoviti.
Vaš najhujši spomin?
Guilhem: Na polovici poti. Psihično je bil to najtežji del. Rečeš si, da si potreboval 25 dni, da si prišel tako daleč, in da imaš še 25 dni do konca.
Lilian: Rekla bi, da zaradi časovnega zamika. Neposrednost situacij, s katerimi se moraš spopasti, in ciljna črta, ki se zdi tako nedosegljiva. Takrat to pravzaprav ni trenutek, ampak to stalno nelagodje, v katerem se znajdemo. Vroče nam je, mokri smo, lačni smo, pogrešamo svoje bližnje ... Seštevek vseh teh stvari pomeni, da smo v res neprijetni situaciji in se želimo iz nje čim prej rešiti.


Kaj je bil vaš vir motivacije v najtežjih časih?
Guilhem: V veliko pomoč mi je bil pogled nazaj. Misel, da smo vse to že naredili, mi je pomagala tudi pri širšem pogledu na obseg projekta in energijo, ki smo jo vložili vanj. To je bila vedno najboljša motivacija.
Lilian: Dejavnik številka 1 je, da je vsak poteg vesla en poteg manj, ki ga moram narediti, da najdem svoje otroke, svojo ženo ... Tudi pogled nazaj nam je zelo pomagal. Lahko smo se tudi pomirili, da smo v "varnem" okolju, kjer imamo dovolj hrane, stik z zemljo ... Vse, kar smo morali storiti, je, da smo nadaljevali pot do tja.
Kako je potekalo pregledovanje sporočil?
Guilhem: Vsak dan smo jih gledali na tabličnem računalniku ob koncu dneva. Sporočila smo preverjali po vrsti.
Lilian: Tudi ta sporočila so bila del motivacije. Prejemanje spodbude je bilo pravi moralni vzpodbudnik. Vsakič, ko smo videli sporočila, je bil to vrhunec dneva. Tako zelo smo se zabavali, ko smo jih odkrivali ... Bilo je super.


Kako so vam telefoni in tablični računalniki Crosscall pomagali pri tej pustolovščini?
Guilhem: Bili so v središču našega poslovanja. Uporabljali smo jih za fotografije in videoposnetke, pa tudi za poslušanje glasbe in podcastov. Zelo kul je bilo, da smo jih lahko uporabljali na krovu, ne da bi nas skrbelo, da se bodo zmočili. Uporabljali smo jih tudi kot kompas, ki nam je pomagal pri orientaciji. S tabličnim računalnikom smo si lahko izmenjavali elektronsko pošto in pregledovali vsa sporočila. Uporabljali smo jo predvsem za zagon navigacijske aplikacije.
Lilian: Na koncu smo tablični računalnik uporabljali veliko pogosteje kot ladijski GPS. Tako priročno jo je imeti v rokah. S programom Navionics smo lahko merili svoj napredek, ocenili čas prihoda...
Ena stvar, ki si jo je treba zapomniti o tej izkušnji?
Guilhem: Atlantski ocean je velik. Velik in lep. In potem moraš imeti v življenju nore izzive in se jih ne smeš bati uresničiti, ne glede na ceno v smislu časa in energije.
Lilian: 100% se strinjam s tem sporočilom! Če nekaj želiš, se moraš potruditi. Bodite realni glede dejstva, da se to ne bo zgodilo samo od sebe, da boste morali v to vložiti energijo. Ne bo lahko, pojavljale se bodo ovire, vendar morate vztrajati. Nikoli ne obupajte, če želite. Svoje sanje lahko uresničite. To se bova oba naučila pri tem projektu. Poleg tega, da je Atlantik zelo, zelo velik prostor (smeh).


OPREMA NA VOZILU
Lilian in Guilhem sta morala na svojem 7,3 m dolgem in 1,8 m širokem čolnu razmišljati učinkovito in vzeti le najnujnejše. Zato sta se na pot odpravila opremljena z :
- 300 kg hrane in opreme
- 1 tablični računalnik Crosscall CORE-T4 in 2 pametna telefona Crosscall TREKKER-X4
- 3 satelitski telefoni
- 2 radijski postaji VHF
- 1 svetilnik za določanje položaja AIS in 1 sledilnik GPS
- 8 parov žičnih slušalk + 1 zvočnik Bluetooth
- 4 samodejni piloti
- 2 vodna avtomata (avtomatski in ročni)
- 4 sončne celice, obrnjene proti zahodu.
- 1 plavajoče sidro (para-sidro, kot podvodno padalo)
- 1 komplet prve pomoči
- 5 veder: 3 modra in 2 črna (uganite, zakaj?)